Razlaga zavarovanja tovora

Požar na tovorni ladji MV Express Pearl ob obali Kolomba na Šrilanki maja 2021 nas opozarja, da se lahko dragoceno blago med prevozom izgubi ali poškoduje, tovor pa je lahko med potjo tudi ukraden.

Statistično gledano je potovanje po zraku najvarnejši način potovanja, vendar pri letalskem prevozu tovora še vedno lahko občasno pride do poškodb in izgube tovora. Med odmevnimi nesrečami je tudi primer tovornega leta 8640 podjetja Lufthansa iz leta 2010, ki je v Rijadu v Savdski Arabiji pristal presilovito in se razbil na pristajalni stezi, požar pa je uničil srednji del letala. Kapitan in prvi častnik sta se uspela evakuirati, vendar sta pri tem utrpela poškodbe.

Prometne nesreče vsako leto povzročijo precejšnje izgube tovora. Poleg tega je vse večja grožnja tudi kraja tovora, do katere prihaja na postajališčih za tovornjake in obcestnih parkiriščih ter celo z vlomi na parkiriščih za tovornjake. Celotna vozila in prikolice je mogoče ugrabiti z grožnjami z orožjem, medtem ko voznik počiva, pa je mogoče njegovo vozilo na silo odpreti in izprazniti vsebino vozila. Najpogostejše so kraje hrane, pijače, alkohola in tobaka ter avtomobilskih delov in elektronike.

Čeprav so železniške nesreče razmeroma redke, je na primer marca 2021 prišlo do več iztirjenj. Več kot 40 vagonov z mešanim tovorom, ki je vseboval tudi nevarne snovi, je padlo v pesek južnokalifornijske puščave. Še 20 vagonov tovornega vlaka je iztirilo v Sibiriji, več kot 20 vagonov pa v Plymouthu v Minnesoti, na srečo brez človeških poškodb. Le nekaj tednov pozneje sta na Češkem trčila dva tovorna vlaka.

Do izgube tovora lahko pride tudi med skladiščenjem. Katastrofalna eksplozija v enem od skladišč bejrutskega pristanišča leta 2020 je povzročila premoženjsko škodo v višini približno 15 milijard dolarjev, več kot 200 smrtnih žrtev in 7500 poškodovancev.

Izgube kontejnerskega tovora v posameznem letu se lahko zelo razlikujejo. Leta 2020, ko je bil celoten pomorski promet zaradi pandemije bolezni COVID-19 precej manjši, je bilo decembra v eni sami nesreči izgubljenih skoraj 2000 zabojnikov – to "množično uničenje" tovora je povzročila kontejnerska ladja ONE Apus 1600 navtičnih milj severozahodno od Havajev.

Stroški zaradi kraje tovora po svetu vsako leto so ocenjeni na več deset milijard dolarjev. Britanski inštitut za standardizacijo je leta 2015 ocenil, da škoda zaradi kaznivih dejanj na področju tovornega prometa na svetu znaša 22,6 milijarde dolarjev, pred kratkim pa so analize pokazale, da ta problem samo v ZDA povzroča stroške v višini od 15 do 30 milijard dolarjev.

Po podatkih združenja Transport Asset Protection Association se je število primerov kraje tovora v regiji EMEA v letih 2018 in 2019 podvojilo (s 3981 na 8548 primerov), pri čemer je bila povprečna vrednost "večjega kaznivega dejanja, povezanega s tovorom" 641.200 dolarjev. V dveh ločenih primerih so bili iz tovornjakov v Romuniji in Nemčiji ukradeni avtomobilski deli v vrednosti več kot 2.000.000 dolarjev. Najbolj spektakularna je bila kraja nakita in plemenitih kovin v vrednosti skoraj 21 milijonov dolarjev iz objekta v Južni Afriki.

Poleg medijsko izpostavljenih nesreč in kaznivih dejanj na morju, v zraku in na kopnem prihaja tudi do številnih manjših in včasih povsem vsakdanjih izgub. Vedno je treba sprejeti ukrepe za zaščito pred izgubo tovora, saj je možnost poškodovanja ali izgube tovora med prevozom precej večja kot na primer možnost hišnega požara.

Če zabojnik ali kakšen kos tovora pade ali se razbije, to lahko povzroči fizično škodo na tovoru. Druga nevarnost so mokre poškodbe, ki jih običajno povzročajo vlaga, kondenzacija, dež in vdor morske vode. Prav tako se lahko tovor poškoduje zaradi kontaminacije in napada škodljivcev, če je blago hitro pokvarljivo, pa se lahko poškoduje tudi zaradi temperature. Stalna nevarnost so tudi oportunistične grožnje.

Razlogi za izgubo tovora so lahko neustrezna ali nezadostna embalaža za zaščito tovora, uporaba napačne vrste zabojnika, neuspešno vzdrževanje pravilnih nastavitev temperature in vlažnosti v zabojniku z nadzorovano temperaturo, preobremenitev in neustrezna porazdelitev teže ter nepravilno označevanje (zlasti nevarnega blaga), kar povzroči nepravilno zlaganje tovora in napake pri njegovem varovanju in nadzoru.

Ob upoštevanju vseh teh tveganj obstaja močen argument za sklenitev dobre zavarovalne police za tovor, namesto da bi se v primeru odškodnine zanašali na mednarodne konvencije o prevozu tovora.

Predstavili smo nekaj pretresljivih dogodkov, povezanih s tovorom, in druge, bolj običajne primere izgube tovora, ki se vsak dan dogajajo po svetu. Izguba in poškodovanje tovora sta pogosto posledica malomarnosti, lenobe, pomanjkanja strokovnega znanja in ubiranja bližnjic za zmanjšanje stroškov. Malomarnost, slaba pozornost do podrobnosti, nezadostna embalaža in oportunistični kriminalci neizogibno povečajo tveganje pošiljatelja. Zdaj pa raziščimo veliko finančno tveganje, ki ga v primeru odškodnine predstavlja zanašanje na mednarodne konvencije o prevozu tovora, namesto da bi si zagotovili dobro zavarovalno polico za tovor.

Vse to se lahko zgodi, kadar mednarodna pošiljka vključuje več točk rokovanja. Med enim potovanjem lahko pride v stik s pošiljko več deležnikov ali "rok".

Mednje spadajo dobavitelji in izvajalci, ki natovarjajo tovor, ter ponudniki logističnih storitev, ki tovor dostavljajo v centralna skladišča in nato naprej v na primer pomorsko pristanišče ali na letališki terminal. Tukaj so še prekladalci, ki prevažajo blago v pristanišču ali na letališču in ga natovarjajo na plovila ali letala. Poleg tega morajo tovor preveriti in obdelati carinski uradniki ter ga prepeljati skozi carinska skladišča. Ko blago končno pripotuje v namembno državo, pogosto potrebuje še zadnjo vožnjo s tovornjakom, da prispe do prejemnika.

Čeprav obstajajo mednarodne konvencije o odškodnini za poškodovan ali izgubljen tovor, je izplačilo precej nižje od vrednosti blaga. To je zato, ker odškodnine za škodo na tovoru običajno temeljijo na teži tovora in ne na njegovi vrednosti. Lastnik tovora mora dokazati, da je prevoznik ravnal malomarno – gre za kontradiktorni postopek, ki lahko traja več mesecev in logično vedno izključuje vse vrste naravnih nesreč ali "višjo silo", za katero prevoznik nikoli ne more biti odgovoren.

Da bi razumeli, zakaj pošiljatelji potrebujejo zavarovalno polico za tovor, si oglejmo razliko med odškodnino brez zavarovanja (v skladu z mednarodnimi konvencijami o odgovornosti za tovor in na podlagi teže tovora) ter odškodnino z zavarovanjem (na podlagi celotne vrednosti tovora). Izračuni odškodnine se razlikujejo glede na vrsto prevoza, zato bomo predstavili dva primera – eden zadeva letalski, drugi pa pomorski prevoz tovora.

V prvem primeru sta po morju prepeljana dva rezkalna stroja s skupno težo 2850 kg, ki se med prevozom izgubita. Ob predpostavki, da je prevoznik spoznan za odgovornega in da za odškodninski zahtevek velja odgovornost za prevoz tovora, bo pošiljatelj v skladu s haaško-visbijskimi pravili, ki temeljijo na teži, prejel le 7980 dolarjev odškodnine, kar je precej manj od resnične vrednosti strojev. Z zavarovalno polico za tovor pa bo pošiljatelj prejel odškodnino v višini celotne vrednosti obeh strojev, pri čemer njegovo podjetje ne bo utrpelo nobene finančne škode. Razlika med 7980 dolarji in 70.000 dolarji je velika.

V drugem primeru je pošiljka luksuznih torbic in modnih dodatkov med letalskim prevozom popolnoma uničena. Pri tej pošiljki je vrednost tovora visoka, teža pa razmeroma nizka – blago je vredno 120.000 dolarjev, celotna pošiljka pa tehta 1560 kg. Znova predpostavimo, da je prevoznik odgovoren in da za odškodninski zahtevek velja odgovornost za prevoz tovora, tokrat v skladu z Montrealsko konvencijo. Brez zavarovanja bi pošiljatelj prejel le 34.320 dolarjev, z zavarovalno polico za tovor pa bi prejel 120.000 dolarjev.

Če nimate zavarovalne police za tovor, je pridobivanje odškodnine lahko dolgotrajen postopek, ki vašo ekipo odvrne od drugih pomembnih nalog in ne zagotavlja uspeha. Zato je smiselno, da pred prevozom tovora razmislite o njegovem zavarovanju, čeprav se morda zdi prevoz še tako vsakdanji.