Vodnik po vrstah in velikostih tovornih plovil za pošiljatelje
Kratka zgodovina kontejnerskih plovil
Če ste prebrali naš članek o vrstah in velikostih zabojnikov, potem veste, da je bilo prvo kontejnersko plovilo pravzaprav predelan tanker Ideal X (več o tem preberite spodaj), ki je 26. aprila 1955 potoval od Newarka v New Jerseyju do Houstona v Teksasu. Prevažal je nekaj manj kot 60 zabojnikov oziroma 35-čeveljskih prikolic z odstranjenim podvozjem.
Danes lahko največje kontejnerske ladje prevažajo precej več kot 20.000 enot 20-čeveljskega zabojnika (TEU). Dvajsetčeveljski zabojnik znaša 1 TEU, štiridesetčeveljski pa 2 TEU, kar pomeni, da velike kontejnerske ladje prevažajo na tisoče zabojnikov. Tehnični napredek in rast velikosti kontejnerskih ladij sta osupljiva.
Možnost natovarjanja večje količine tovora na eno samo ladjo omogoča večjo učinkovitost natovarjanja in s tem zmanjšanje ogljikovih emisij. Priljubljenost kontejnerskih ladij je posledica multimodalne kakovosti standardnega zabojnika ISO, ki ga je mogoče naložiti na tovornjake in barže ali ga prepeljati po železnici.
Sodobne kontejnerske ladje imajo skladišča (prostor, v katerem je shranjen tovor), razdeljena na vrste z vodili za celice (takim ladjam pravimo tudi celične ladje), v katere lahko žerjavisti tesno namestijo 20- in 40-čeveljske zabojnike. To omogoča učinkovito in hitro natovarjanje. Vsako skladišče čezoceanske ladje je pokrito s skladiščnim pokrovom, ki prispeva k stabilnosti in varnosti ladje.
Kontejnerska plovila se razlikujejo po številnih velikostih in konstrukcijskih elementih za namestitev posebne opreme in blaga, kot so hladilni zabojniki ali nevarni tovor, vendar je treba omeniti, da so nekatera lahko opremljena z dvigali. Takšne ladje se imenujejo kontejnerske ladje s tovorno opremo (v nasprotju s kontejnerskimi ladjami brez tovorne opreme, ki nimajo dvigal) ali LO/LO ladje. To sicer pomeni, da lahko ta plovila obiščejo pristanišča, ki nimajo dvigal, vendar so ta vse redkejša, prav tako kot LO/LO kontejnerske ladje.
Razvoj nadgradnje pristanišč danes omogoča hitro in preprosto natovarjanje kontejnerskih ladij. Plimovanje, globina vode in velikost pristaniških bazenov, razpoložljivost pilotov in vlačilcev, velikost in doseg (mostnih) dvigal, razpoložljivost portalnih dvigal ali kontejnerskih nakladalnikov, povezanost z zaledjem (ceste, železnica in vodne poti), carinski objekti – od vsega tega je odvisno izvajanje kontejnerskih prevozov.
Načrtovanje natovarjanja zabojnikov – igra Tetris v naravni velikosti
Pravilna razporeditev zabojnikov na ladji se imenuje plan tovora. Kontejnersko plovilo se na svoji poti običajno ustavi v več pristaniščih, vsakič, ko se ladja priveže v pristanišču, pa je natovorjeno ali raztovorjeno določeno število zabojnikov. Pravilna razporeditev zabojnikov je ključnega pomena za učinkovitost pretovarjanja v pristanišču – predstavljajte si, da morate raztovoriti zabojnik in ugotovite, da je na dnu vrste pod kupom drugih zabojnikov.
Načrt natovarjanja sestavijo ladijski planerji na podlagi navodil za rezervacijo in odpremo (vključno s preverjeno bruto maso), pri čemer upoštevajo pristanišča natovarjanja in raztovarjanja, vrste opreme, blago (npr. nevarne snovi) in težo. Prvi častnik krova spremlja postopek raztovarjanja in natovarjanja ter po potrebi posreduje na krovu plovila.
Učinkovit plan tovora prispeva k varnosti življenja na morju. Neenakomerna porazdelitev teže po celotnem plovilu ima lahko hude posledice, saj se plovilo lahko upogne. Zlaganje težjega tovora na kup zabojnikov lahko povzroči, da se zabojniki zrušijo in ogrozijo življenje mornarjev.
Oglejte si naše vire o preverjeni bruto masi in varnosti človeškega življenja na morju (SoLaS) ter se prepričajte, da je vaš tovor varno prepeljan.
Vse kontejnerske ladje so obvezno opremljene s sistemom samodejnega prepoznavanja (AIS). Ta naprava sporoča koordinate GPS ladje, preprečuje trke med plovili in zagotavlja vidljivost v težkih vremenskih razmerah. Omogoča tudi storitve sledenja in določanja položaja, kot je myDHLi.
Pridobite logistične vpoglede po e-pošti
Naročite se na naše mesečne tržne posodobitve in bodite povabljeni na ekskluzivne spletne seminarje, kjer naši strokovnjaki za špedicijo odgovarjajo na vsa vaša vprašanja o svetovni trgovini.
Druge ključne vrste tovornih plovil
Tovorne ladje so razvrščene glede na vrsto tovora, ki ga prevažajo, njegovo embalažo (oziroma njeno pomanjkanje) ali način natovarjanja na plovilo.
Velikosti kontejnerskih ladij
Velikost kontejnerskih ladij je pogosto razvrščena glede na njihovo nosilnost TEU, in sicer od nekaj sto TEU za razvozna plovila ("Razvozne ladje in barže") do 18.000 TEU ali več za največja kontejnerska plovila (ULCV) ("Ladje panamax in druge ladje").
Velikost je pomembna, saj je možnost natovarjanja večjega števila zabojnikov na ladjo ključnega pomena za učinkovitost prevoza, vendar to ni vse. Zmožnost priveza na določenih pristaniških terminalih in zmožnost plovbe skozi Panamski ali Sueški prekop sta prav tako odločilna dejavnika za učinkovit pomorski prevoz tovora.
Razvozna plovila in barže
Nosilnost razvoznih plovil je od 300 do največ 1000 TEU. Delujejo lahko v manjših pristaniščih, v katerih ni mogoče privezati velikih kontejnerskih plovil. Razvozna plovila oskrbujejo te velike ladje, poimenovane matične ladje, na odprtem morju in tovor z velikih ladij prevažajo nazaj na obalo. Dobro usklajevanje prihrani čas in večjim plovilom omogoča, da obiščejo manjše število pristanišč. Razvozna plovila so lahko s tovorno opremo ali brez nje.
Čeprav ne spadajo med razvozna plovila, se kontejnerske barže uporabljajo za prevoz kontejnerskega tovora po celinskih plovnih poteh, kamor večja plovila ne morejo. Pri tej vrsti intermodalnega prevoza lahko barže v Evropi prevažajo do 300 TEU, v Severni Ameriki pa od 450 do 900 TEU.
Tudi plovila, ki plujejo po Reki Svetega Lovrenca, imajo omejeno nosilnost zaradi omejitve ugreza, vendar niso razvozna plovila. Gre za specializirane ladje, ki potrebujejo "kategorijo ladje za plovbo v ledu", ki jim omogoča, da plujejo vse leto, tudi v ogromnem plavajočem ledu.
Ladje panamax in druge ladje
Ladjepanamax in neopanamax lahko plujejo skozi Panamski prekop v Srednji Ameriki, saj so skoraj tako široke, kot to dopuščajo zapornice doka. Ladje neopanamax so širše (do 49 metrov), daljše in globlje (globina ladje se imenuje tudi ugrez) od ladij panamax ter ustrezajo novim dimenzijam prekopa, saj so bile zgrajene večje zapornice doka. Tako lahko ladje neopanamax prevažajo do 14.000 TEU, ladje panamax pa le okoli 5000 TEU.
Nekatere prevozne poti obidejo Panamski prekop, zato je za ladje, ki ga uporabljajo, manj omejitev glede njihove zasnove. Te večje ladje se imenujejo postpanamax. Na njihovem mestu so se pojavila druga zelo velika in zdaj največja kontejnerska plovila (ULCV), katerih nosilnost je najmanj 18.000 TEU. Ladje suezmax lahko plujejo skozi Sueški prekop – najpogosteje gre za tankerje. Njihova širina meri do 50 metrov, če ima ladja manjši ugrez, pa je lahko še širša.
Nekatere ladje, ki so še večje in imajo še večjo nosilnost (20.000 TEU in več), se imenujejo postsuezmax, saj njihove dimenzije presegajo dimenzije ožine oziroma prekopa.
Le nekaj pristanišč po svetu, kot sta rotterdamsko in singapursko, ima infrastrukturo za pretovarjanje največjih kontejnerskih plovil. Vendar pa tudi panamax ladja ne more pripluti v nekatera pristanišča, če je popolnoma natovorjena. Pristanišča, v katerih lahko pristajajo zelo velike ali popolnoma natovorjene ladje, se imenujejo globokovodna pristanišča. Kot je omenjeno zgoraj, razvozna plovila zagotavljajo dobro povezavo med terminali.
Morda vas zanima tudi …
Želite prebrati več zgodb o špediciji?
Vsak mesec prejmite najnovejše novice o letalski, pomorski in železniški špediciji v svoj nabiralnik, skupaj z rednimi vabili na naše spletne seminarje.
